fizična lastnina
Srebrno bela kovina. Je mehak in ga je mogoče rezati z nožem. Je najlažja kovina, njegova gostota pa je manjša od vseh olj in tekočih ogljikovodikov, zato jo hranite v trdnem parafinu ali belem vazelinu (litij bo plaval tudi v tekočem parafinu).
Gostota litija je zelo majhna, le 0,534 g/cm³. Je najmanjša med neplinastimi enostavnimi snovmi.
Litij ima najmanjšo stisljivost, največjo trdoto in najvišje tališče v primerjavi z drugimi alkalijskimi kovinami zaradi majhnega atomskega radija.
Ko je temperatura višja od - 117 stopinj, je kovinski litij tipična kubična struktura s telesnim središčem, ko pa temperatura pade na - 201 stopinj, se začne preoblikovati v kubično strukturo s središčem na obrazu. Nižja kot je temperatura, večja je stopnja transformacije, vendar je transformacija nepopolna. Pri 20 stopinjah je konstanta rešetke litija 3,50 ｜, prevodnost pa približno ena petina prevodnosti srebra. Litij se zlahka stopi s katero koli kovino razen z železom.
Plamenska reakcija litija je vijolično rdeča. [4]
izotop
Obstaja sedem izotopov litija, od katerih sta dva stabilna, in sicer Li-6 in Li-7. Poleg stabilnih izotopov ima najdaljšo razpolovno dobo Li-8, ki ima razpolovno dobo 838 milisekund, sledi mu Li-9, ki ima razpolovno dobo 187,3 milisekunde. Drugi izotopi imajo razpolovno dobo manjšo od 8,6 milisekunde. Li-4 je izotop z najkrajšo razpolovno dobo med vsemi izotopi, le 7,58043 × 10-23 sekund.
Li-6 ima močno sposobnost zajemanja nevtronov z nizko hitrostjo in se lahko uporablja za nadzor hitrosti jedrske reakcije v uranovih reaktorjih. Lahko se uporablja tudi za zaščito pred sevanjem in podaljšanje življenjske dobe jedrskih raket, v prihodnosti pa tudi v letalih in vesoljskih plovilih na jedrski pogon. Li-6 lahko obsevamo z nevtroni v jedrskih reaktorjih, da dobimo tritij, ki ga lahko uporabimo za izvedbo termonuklearnih reakcij. Li-6 se lahko uporablja kot hladilno sredstvo v jedrskih napravah
